Postavljanje knjigobežnic na avtobusno postajo Velike Preske ni nič drugega kot norčevanje iz ljudi. To ni ne umetnost niti nima nobene zveze s kulturo. Je navadna umetnost zaradi umetnosti.
V 21. stoletju je spodbujanje branja knjig na avtobusni postaji navadna neumnost, saj ima že vsak otrok mobilni telefon z vgrajenim bralnikom knjig in dostopom do vseh svetovnih knjižnic. https://www.loc.gov, https://books.google.com, idr..
V kolikor bi bila lokacija avtobusna postaja Velika Preska z dnevnim mimobežnim prometom 20.000 ljudi ali več, potem bi to morda imelo nek smisel. Celo za Mc Donalds. Tako pa je to samo eden od vnaprej propadlih projektov. Za katerega se po nepotrebnem porablja “kulturni” denar in ki ga je dolgoročno potrebno vzdrževati, za kar je pa zopet potreben “kulturni” denar. Končni izplen, beri ekonomske in druge koristi za lokalno skupnost v celoti, pa bodo seveda spet neizmerljive.
Tak projekt ponavadi deluje prav nasprotno, saj povečuje socialno kohezijo. Komu sploh in če, oziroma kateri skupini ljudi je projekt sploh namenjen? Kdo bo določal, kakšna bo vsebina knjigobežnic? Čigave knjige se bodo v njih izmenjevale, izposojale? Bo to kmetijska tematika, (morda knjižnica semen) ali se v knjigobežnicah lahko pričakuje beletristika? Še posebej, ko ti danes vsaka knjižnica omogoča dostavo knjige na dom.
Prepričan sem, da v njej nikoli ne bom našel knjige RAZKOL ali področij, ki me zanimajo.
Seveda bi enako komentiral tudi postavitev filmobežnice (DVD) ali glasbobežnice (CD).
V knjižnico grem vedno po knjigo, ki me zanima, ne pa po kar eno. Prepričan sem, da je v naši KS takih ljudi še več, ki enako razmišljajo in imajo enak pristop do take namišljene beri pitane kulture. Kar nekaj jih slučajno osebno poznam. S takim pristopom k kulturi se nehote avtomatično ustvarjajo razlike med družbenimi skupinami.
Kultura kot instrument: Postavljanje knjigobežnic na avtobusni postaji ne more nadomestiti prave kulturne in socialne iniciative, ki bi dejansko koristile skupnosti. Namesto da bi se ustvarila platforma za deljenje znanja in izkušenj, se zdi, da gre za površno pobudo, ki zgolj upravičuje porabo sredstev v imenu kulture. Takšni projekti ne obravnavajo realnih potreb in interesov lokalnih prebivalcev, temveč so bolj kot vaje v “larpurlartizmu” – umetnosti brez pravega smisla in namena.
Digitalna izključenost: Digitalna pismenost v naši krajevni skupnosti je slaba in velik problem, ki pa ga kulturniki zaenkrat še ne naslavljajo. Več kot polovica krajanov nima e-poštnega naslova, ne uporablja pametnega telefona, ne uporablja e-banke in drugih e-storitev. Da ne govorim o umetni inteligenci, big data in socialnih omrežjih. Kaj šele o nastavitvah kanalov npr. Nove 24 TV na kabelski televiziji. Knjigobežnice v takem okolju predstavljajo še en dodaten nivo izključenosti, saj se bo verjetno zelo kmalu izkazalo, da niso ustrezno dostopne in razumljive vsem.
Alternativni pristop: Namesto postavljanja knjigobežnic bi lahko lokalni kulturniki investirali v lokalno knjižnico (prostora za take dejavnost je v Krajevni skupnosti več kot dovolj in v njej bi lahko organizirali delavnice za spodbujanje branja in izobraževanja, da ne omenjam digitalne pismenosti.
To bi prineslo večjo vrednost kulture in bi hkrati povezalo ljudi, namesto, da bi jih le posmehljivo spodbujalo k “kulturni” participaciji brez resničnega učinka.
K ”izjemni” zainteresiranosti in prisotnosti na dogodku kaže tudi količina obiskovalcev, ki je večinoma najverjetneje po službeni dolžnosti morala prisostvovati otvoritvi.
Domnevam, da bo največ knjig prebral šofer šolskega avtobusa, ki velikokrat parkira svoj avtobus na tej avtobusni postaji. No dobro, bomo vsaj enega malček okulturili..
komentar na lokalni dogodek https://polsnik.si/obvestila/nova-knjigobeznica-in-drevesovrstnica-na-veliki-preski.aspx