Odgovornost lastnikov vodovodnega omrežja po vzdrževanju lastnine je ključna za zagotavljanje varnega, zdravega in učinkovitega oskrbovanja s pitno vodo. Podobno velja tudi za ostalo lastnino.
Če se travnika ne vzdržuje se zaraste, če se hiša ne vzdržuje začne propadati, če avta ne vzdržujemo se pokvari, itd. Ker Francl, Jože in Marija in ostali solastniki ne morejo ali ne želijo izvajati vzdrževanja sami obenem pa ne želijo izgubiti svojega lastninskega dela se odločijo, da poiščejo upravljalca, ki bo za normalno ceno v svojem imenu za njihov denar to tudi izvajal. Ker gre za zakonske odgovornosti jih je mogoče prenesti na pravno osebo le z ustrezno pogodbo.
Kaj pravi zakonodaja? Določbe glede lastne oskrbe s pitno vodo
Država lastno oskrbo s pitno vodo prepušča lastnikom zasebnih vodovodov. Predpisuje le pogoje za upravljanje zasebnih vodovodov. Tako je v skladu s štiriindvajseto točko 2. člena uredbe zasebni vodovod po definiciji vodovod, ki je v zasebni lasti in namenjen lastni oskrbi s pitno vodo, medtem ko je v skladu z enaindvajseto točko 2. člena uredbe upravljavec zasebnega vodovoda pravna ali fizična oseba, s katero imajo lastniki zasebnega vodovoda sklenjeno pogodbo o njegovem upravljanju.
Glede lastne oskrbe s pitno vodo uredba določa le, da mora v skladu s tretjim odstavkom 8. člena, zasebni vodovod imeti upravljavca, če oskrbuje: – eno ali več stanovanjskih stavb, v katerih je skupno pet ali več stanovanj, v katerih prebivajo osebe s stalnim prebivališčem, – eno ali več stanovanjskih stavb z oskrbovanimi stanovanji, stanovanjskih stavb za posebne namene, gostinskih stavb, upravnih ali pisarniških stavb, trgovskih ali drugih stavb za storitvene dejavnosti, stavb za promet ali stavb za izvajanje elektronskih komunikacij, industrijskih stavb ali skladišč in stavb splošnega družbenega pomena in – eno ali več stavb ali gradbenih inženirskih objektov, kjer je omogočena splošna raba vode iz zasebnega vodovoda. Četrti odstavek 8. člena uredbe določa: »Lastniki zasebnega vodovoda iz prejšnjega odstavka morajo skleniti pogodbo o upravljanju zasebnega vodovoda s pravno ali fizično osebo in o upravljavcu pisno obvestiti občino.«. Peti odstavek 8. člena uredbe določa: »Ne glede na prejšnji odstavek se pogodba o upravljanju zasebnega vodovoda ne sklene, če imajo stavbe iz tretjega odstavka tega člena enega lastnika, ki je hkrati upravljavec zasebnega vodovoda. Lastnik zasebnega vodovoda mora o njegovem upravljanju pisno obvestiti občino.«. Občina v skladu s šestim odstavkom 8. člena uredbe zagotavlja vodenje evidence zasebnih vodovodov in njenih upravljavcev na svojem območju.
Šesti odstavek 31. člena uredbe določa: »Če se lastna oskrba s pitno vodo v obstoječih stavbah zagotavlja z zasebnim vodovodom, ki obratuje v skladu s prvim in petim odstavkom tega člena in je njegova letna povprečna zmogljivost enaka ali večja od 10 m3 pitne vode na dan ali se iz njega oskrbuje 50 ali več prebivalcev s stalnim prebivališčem, mora tak zasebni vodovod imeti upravljavca v skladu z 8. členom te uredbe.«
Iz navedenega je razvidno, da so samo lastniki zasebnega vodovoda tisti, ki se medsebojno dogovorijo in določijo, s katero pravno ali fizično osebo bodo sklenili pogodbo o upravljanju zasebnega vodovoda.
”POGODBO O VZDRŽEVANJU”
Tu je še nekaj ključnih vidikov, ki jih je pri izdelavi pogodbe potrebno upoštevati:
- Zakonske odgovornosti: Vzdrževalec vodovodnega omrežja ima pravno odgovornost, da zagotovi varno in zanesljivo oskrbo s pitno vodo v skladu s predpisi. Ti lahko vključujejo zagotavljanje ustrezne kakovosti vode, preprečevanje onesnaženosti vodovoda, vzdrževanje infrastrukture.
- Vzdrževanje infrastrukture: Vzdrževalec vodovodnega omrežja je odgovoren za redno vzdrževanje in nadgradnjo beri posodobitev zastarele infrastrukture, vključno s cevmi, črpalkami, rezervoarji in drugimi komponentami sistema. Redno vzdrževanje je ključno za preprečevanje puščanj, korozijskih poškodb in drugih težav, ki bi lahko vplivale na kakovost vode in učinkovitost oskrbe.
- Nadzor kakovosti vode: Vzdrževalec vodovodnega omrežja je odgovoren za redno preverjanje in nadzor kakovosti pitne vode, ki jo dobavlja svojim uporabnikom. To vključuje analizo vzorcev vode na prisotnost škodljivih snovi, bakterij in drugih onesnaževalcev ter zagotavljanje skladnosti z ustreznimi standardi za kakovosti vode.
- Obveščanje in komunikacija: Vzdrževalec vodovodnega omrežja ima dolžnost obveščati svoje uporabnike o morebitnih težavah s kakovostjo vode, prekinitvah oskrbe ali drugih pomembnih informacijah. Javna komunikacija je ključna za zagotavljanje transparentnosti in zaupanja med lastniki in uporabniki vodovodnega sistema.
Ja, vse to smo zagotavljali sami tudi do sedaj.
Civilna inciativa zato omogoča novemu vzdržavalcu možnost uporabe infrastrukture spletnega portala www.polšnik.org, za javno komunikacijo, nujno obveščanje o morebitnih težavah o kakovosti vode, prekinitvah oskrbe ali drugih pomembnih informacijah.
Spletna stran uporablja najnovejše potisne tehnologije za direktno obveščanje.
Skupaj z navedenimi vidiki je ključno, da lastniki vodovodnega omrežja prevzamejo proaktivno vlogo pri zagotavljanju varne in zanesljive oskrbe s pitno vodo.
Svet krajevne skupnosti se mora že enkrat odločiti, da bi vzdrževanje vodovodnega omrežja v celoti prepustili novemu upravljalcu ”komunali Polšnik”. Ta pogodba bi morala biti podpisana že z novim letom. Pa še ni.
Treba je vedeti, da s prejšnjim izvajalcem svet ni imel pogodbe. Zares ne vem ali gre za nesposobnost ali morda celo namerno nagajanje sveta krajevne skupnosti pri sprejemanju odločitev, ki so v škodo krajanov.
Osnova za sklenitev pogodbe je tudi registracija novega podjetja ali doregistracija obstoječih dejavnosti, z dejavnostjo vzdrževanje vodovoda, ki pa se kljub dejstvu, da se o tem govori že cca 3 mesece še ni zgodila. Na E-vem točki v Litiji se to naredi v 10 minutah. Verjetno je v ozadnju drug namen.
Pa malo razčlenimo bistvo težave.
- Potrebno je začeti poslovati gospodarno in ekonomsko. Sedaj krajevna skupnost ves repro material kot so cevi, spojke motorji, vodomerji, ventili, hidrante, idr kupuje sama z 22% DDV jem na naročilnico in potem storitve eventuelnih izvajalcev plačuje z 22% DDV jem.
V kolikor bi imela KS pogodbo z podjetjem (s.p. ali d.o.o.) bi to podjetje repro material kupovalo z 22% DDV, ko pa bi ga vgradilo v naš sistem bi nam obračunalo davek na material in storitev le z 9,5% DDV jem.* (To velja za priklope na omrežje.)
https://simic-partnerji.si/2024/02/26/fursov-napad-na-ograje-in-denarnice-drzavljanov-226/
Torej nas sedaj vsak poseg beri vsako popravilo stane v povprečju 12,5% več. (ta znesek množite z 10 in več let.) Potem je tu še vodenje lastne zaloge rezervnih delov, cevi, ki jih ima KS na zalogi. V primeru podjetja je to stvar, ki jo mora seveda voditi podjetje, ki vzdržuje vodovodno omrežje. Zaloga predstavlja mrtev kapital. Kasneje vgrajena že amortizirana zaloga pa predstavlja manjše knjigovodsko povečanje vrednosti vodovodnega omrežja. Kar vpliva na nižjo knjigovodsko vrednost osnovnega sredstva. - Svet tudi nasprotuje dejstvu, da bi novi vzdrževalec bil plačan za stanje pripravljenosti kot, da je privilegij, da lahko nekdo pridno čaka, da se bo zgodila okvara in bo morda lahko popravil in kaj malega zaračunal. To bi morda lahko delali penzionisti pa še za te dvomim. To zagotovo niso pošteni nameni.
- Tudi urna postavka za delo ni več primerna. Kdo še danes dela za 10 eur/uro, ko je cena študentske ure 15 eur/uro+ddv ? Saj gre vendar za vodovod. Kaj pa plačilo za čas, ko se je iskala napaka na omrežju. v Kolikor kdo nasprotuje povišanju urne postavke naj sam obuje škornje in gre sam iskat napake na omrežju.
Vse skupaj mi vedno bolj izgleda kot načrtno oviranje, da se ja ne bi našlo nikogar, ki bi pod takimi neposlovnimi pogoji bil pripravljen sodelovati z našo KS. Izgleda, da se le hišnim arhitektom lahko plačuje za vsako vejico za vse druge pa je sodelovanje s krajevno skupnostjo samo privilegij. - Vsi vemo, da se je med razlogi za prenos upravljanja na komunalo naštevalo storitve, ki jih do sedaj nismo imeli zato je morda prišel trenutek, ko je potrebno z anketo ali na svetu krajanov preveriti katere storitve so nujne in katere predstavljajo nadstandard in tudi to ali smo pripravljeni ta nadstandard storitev sami tudi doplačati. V kolikor želimo krajani enako ali podobno raven storitev nam jo mora svet tudi zagotoviti.
Enostavno ne morem več pristati na takšen način dela, da bomo le minimalno vlagali v posodobitev vodovodnega omrežja, kakršna je bila dosedanja praksa dokler se ta ne razsuje do konca potem ga bomo pa dali komunali Litija. Cena takega dela je za krajane pervisoka.
Okostnjaki so že začeli padati iz omare… več o tem kmalu.