Vaški vodovod ima poleg še neamortizirana vrednost, ki je samo računovodska kategorija še druge vrste vrednosti, ki niso izražene le v finančnih in računovodskih terminih. Jih pa uradni cenilci vedno upoštevajo. Nekatere izmed teh vrednosti vključujejo:
1. Uporabna vrednost (operativna vrednost)
- Vodovod ima ključno operativno vrednost za krajane, saj zagotavlja dostop do čiste pitne vode, kar je osnovna potreba za življenje. Ta vrednost ni neposredno povezana z računovodskimi vidiki, ampak z vsakodnevno koristnostjo, ki jo vodovod prinaša uporabnikom.
- Zmožnost zagotavljanja stalne in varne oskrbe z vodo je ključnega pomena za kakovost življenja, zdravje, kmetijstvo in druge dejavnosti v kraju.
2. Družbena vrednost
- Vodovod ima veliko družbeno vrednost, še posebej, ker smo ga zgradili krajani sami. To krepi povezanost skupnosti in občutek pripadnosti ter dosežka. Ta projekt odraža sodelovanje, solidarnost in angažiranost krajanov, kar je vrednota, ki je ni mogoče enostavno ovrednotiti v finančnem smislu.
- Družbena vrednost je še posebej pomembna, ker so se krajani skupaj odločili za vzdrževanje in skrb za vodovod, kar krepi občutek kolektivne odgovornosti.
3. Ekološka vrednost
- Vaški vodovod ima tudi pomembno ekološko vrednost, saj omogoča okolju prijazno upravljanje z vodnimi viri, če je pravilno vzdrževan in če prispeva k trajnostni rabi vode.
- Ker vodovod temelji na lokalnem in trajnostnem viru, prispeva k ohranjanju naravnih virov v regiji in zmanjšanju vplivov na okolje.
4. Zgodovinska in kulturna vrednost
- Ker je vodovod rezultat tradicije ali dolgotrajnega sodelovanja med krajani, ima tudi zgodovinsko in kulturno vrednost. Vaški vodovod, ki smo ga gradili prebivalci je postal simbol dediščine in ponosa krajevne skupnosti.
- Ker ima vodovod dolgo zgodovino in je del posebnega kulturnega okolja, ga je mogoče obravnavati tudi kot del kulturne dediščine kraja, kar mu daje dodatno vrednost.
5. Vrednost za zdravje in varnost
- Vodovod ima tudi neposreden vpliv na zdravstveno in varnostno vrednost. Zagotavljanje čiste pitne vode je ključnega pomena za preprečevanje bolezni, ki izvirajo iz onesnaženih virov. Čeprav to ni del finančne amortizacije je zdravstvena in sanitarna vrednost vodovoda izjemno visoka.
- Varnost oskrbe z vodo v primeru naravnih nesreč, suš ali drugih motenj je še en vidik, ki povečuje vrednost vodovoda, saj zagotavlja stabilnost in neodvisnost pri oskrbi z vodo.
6. Vrednost za razvoj podeželja
- Vodovod prispeva tudi k razvoju podeželja, saj omogoča boljše pogoje za bivanje, delo in kmetijstvo. S tem spodbuja gospodarski razvoj lokalne skupnosti, kar posledično vpliva na povečanje vrednosti nepremičnin in izboljšanje kvalitete življenja.
- Poleg tega ima vodovod pozitiven učinek na razvoj turizma, ker se nahaja v regiji, ki je turistično zanimiva.
7. Tržna vrednost
- Čeprav vaški vodovod morda ni mišljen kot tržno blago ima tudi tržno vrednost, če bi ga na primer hotelo prevzeti javno komunalno podjetje ali pa bi bil predmet nakupa v primeru privatizacije ali investicij.
- Vrednost zemljišč ali nepremičnin, ki imajo dostop do vodovoda, je pogosto višja. V krajih, kjer je oskrba z vodo neurejena, ima lokalna vodovodna infrastruktura neposreden vpliv na ceno zemljišč in stanovanj, kar povečuje ekonomsko vrednost.
8. Neodvisnost in avtonomija
- Manjša odvisnost od zunanjih virov: Skupnosti, ki imajo lasten vodovod, niso odvisne od velikih komunalnih podjetij ali državnih omrežij, kar jim omogoča večji nadzor nad oskrbo z vodo in ceno.
- Samostojno odločanje: Skupnosti imajo možnost samostojno odločati o tem, kako se bo upravljalo z vodovodom, vključno z nadzorom nad kakovostjo, vzdrževanjem in porabo vode, brez zunanjih pritiskov.
9. Trajnost
- Lokalni viri in manjši vpliv na okolje: Samooskrba pogosto temelji na lokalnih virih, kar zmanjšuje ekološki odtis, saj ni potrebe po transportu vode ali velikih infrastrukturnih posegih. Uporaba lokalnih virov spodbuja trajnostno in odgovorno rabo naravnih dobrin.
- Dolgotrajna vzdržnost: Samooskrbni vodovodi so pogosto zasnovani z mislijo na trajnost in dolgoročno rabo, kar zagotavlja stabilnost v oskrbi z vodo za prihodnje generacije.
10. Finančna vrednost
- Prihranek stroškov: Ker ni potrebe po plačevanju storitev zunanjim ponudnikom ali podjetjem, samooskrbni vodovodi pogosto pomenijo nižje stroške za uporabnike. Vse, kar je potrebno, so lokalni prispevki za vzdrževanje, kar dolgoročno prinaša prihranke.
- Stabilnost cen: Skupnost ima nadzor nad cenovno politiko, kar preprečuje nenadne dvige cen, ki bi jih lahko uvedli zunanji ponudniki. Tako ostane oskrba z vodo dostopna za vse prebivalce.
11. Socialna vrednost
- Krepitev skupnosti: Projekti samooskrbe, kot je vaški vodovod, temeljijo na sodelovanju in povezanosti prebivalcev, kar krepi občutek skupnosti in solidarnosti. Skupno reševanje izzivov, povezanih z vodovodom, ustvarja močnejše vezi med krajani.
- Vključevanje lokalnih znanj in virov: Upravljanje in vzdrževanje samooskrbnega sistema omogoča prenos znanja znotraj skupnosti in krepi lokalno usposobljenost. To daje prebivalcem občutek odgovornosti in pomembnosti vloge, ki jo igrajo v skupnosti.
12. Odpornost na krize
- Večja varnost v primeru kriz: Samooskrbne skupnosti so bolj odporne na zunanje krizne razmere, kot so naravne nesreče, gospodarske motnje ali težave z večjimi infrastrukturnimi sistemi. Ker imajo lasten vir vode, so manj ranljive za motnje v oskrbi.
- Manjša odvisnost od centraliziranih sistemov: Samooskrba zmanjša odvisnost od velikih, centraliziranih infrastrukturnih sistemov, ki lahko postanejo neučinkoviti ali celo odpovedo v primeru večjih kriz.
13. Ekološka in družbena odgovornost
- Varovanje naravnih virov: Samooskrbne skupnosti pogosto bolje skrbijo za svoje naravne vire, saj imajo neposreden interes v trajnostni rabi vode. Z odgovornim upravljanjem se preprečijo prekomerna raba in degradacija okolja.
- Krepitev ekološke zavesti: S samooskrbo se v skupnostih razvije močan občutek odgovornosti do narave in okolja, kar lahko vodi v širše okoljske projekte, kot so varovanje gozdov, obnova habitatov in trajnostno kmetijstvo.
14. Dolgoročna stabilnost in varnost
- Vrednost za prihodnje generacije: Samooskrba ne pomeni le trenutnih koristi, ampak tudi ohranjanje virov in stabilnosti za prihodnje generacije. S skrbnim upravljanjem vodovoda lahko skupnost zagotovi stabilen vir vode za svoje otroke in vnuke.
- Zmanjševanje tveganj: Samooskrbni sistemi omogočajo večji nadzor nad varnostjo oskrbe z vodo, kar zmanjšuje tveganje kontaminacije, izpadov ali težav, ki bi nastale pri velikih, centraliziranih sistemih.
Povzetek:
Iz vsega tega je razvidno, da je njegova vrednost še vedno zelo velika. Če bi ga hoteli na novo izgraditi bi glede na investicijo izgradnje novega vodovoda Mamolj kjer je 8km vodovoda stalo 1 milion evrov brez našega zajetja in vodohrama. Potem bi tak nov polšniški vodovod stal vsaj 6-7 x toliko. Tolikšna je vrednost vaškega vodovoda, ki bi ga svet krajevne skupnosti rad poklonil občini oz. komunali.
Če to ni finančno oškodovanje potem ne vam kaj sploh je. Kateri dober gospodar bi to napravil s svojim imetjem? Svet KS Polšnik pa že par let naklepa prav to.
Vse te vrednosti skupaj predstavljajo celovito sliko o pomembnosti vodovoda za krajane, ki presega zgolj finančni vidik amortizacije.
Ker v svetu KS nimajo niti najmanjšega pojma koliko je vreden vodovod in se o njem razpravlja kot, da je je vreden manj kot nič je civilna inciativa Polšnik opravila neformalno cenitev. Ta je potrdila domneve, da ima kljub temu, da je računovodsko amortiziran še vedno vrednost med 3-5 milionov Evrov. Za natančno oceno bi bilo potrebno najeti sodnega cenilca. To pa pomeni, da ima vsak lastnik vodnega priključka (teh je trenutno 217) lastniški delež na javnem vodovodu v zasebni lasti krajanov Polšnika v vrednosti cca. 13.824 EUR!!! Kdo bi jih rad poklonil Občini? Jaz zagotovo ne!